Archive

Sredi doline Matkov kot izvira potok Jezera, ki je nižje od izvira dolino poglobil in utesnil, ob vstopu v Logarsko dolino pa v apnencih naredil slikovito sotesko Lamotje. V pleistocenu je dolino zapolnjeval ledenik, ki je segal do Logarske doline in se združil s tamkajšnjim ledenikom.

Naša zgodba o pastirčku Krištofu, ki išče svoje ovce, je tik pred vrhuncem in razkritjem. Vzdušje v tej ozki soteski je temačno in grozljivo. Obiskovalci lahko zagledajo drevak in visoko v steni glavo strašnega Lintverja starejšega.

Lokacija pripoveduje legendo o stvarjenju Matkovega kota, ko je zmaj Lintver z repom prebil pregrado in je jezero pred približno 1200 leti odteklo ter je silna povodenj zalila dolino. S sabo je odnesla zibelko z otrokom in tam, kjer jo je divja voda pustila ter so domačini našli živega otroka, so postavili solčavsko cerkev, cerkev Marije Snežne.

Razgledna točka Pastirkovo odkriva osnovno bivanjsko značilnost teh krajev. To so visokogorske samooskrbne kmetije, ki pripovedujejo zgodbe veličine in klenosti solčavskih ljudi. Domačini tu že od nekdaj živijo v sozvočju z naravo, ki jim daje vse potrebno za preživetje, pa tudi danes se največ ukvarjajo s predelavo lesa in volne ter s pripravo živilskih izdelkov.

Ljudje so tu svojo identiteto obdržali tudi skozi zgodbe, pravljice, ki so postale legende, plese, pesmi in glasbo – in pomemben del tradicije Solčavskega so citre, inštrument, katerega prijetne zvoke je na mnogih od teh kmetij mogoče slišati še danes.

Na Solčavskem je 50 aktivnih kmetij v obliki celkov, od tega se jih 18 ukvarja s turizmom, 26 pa z dopolnilnimi dejavnostmi. Tretjina kmetij je ekoloških, ostale gospodarijo sonaravno. Polovica kmetij je nad 1000 m, kmetija Bukovc pa je s 1327 m nadmorske višine najvišje ležeča kmetija v Sloveniji. Tu na višinah osamljenih solčavskih gorskih kmetij sta doma mir in prvinskost odnosa do narave, sočloveka in presežnega.

Izvir kisle vode je mineralni izvir pod Olševo, ki velja za izjemno naravno znamenitost Solčavskega, razglašen pa je za naravni spomenik. Izvir je nastal ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank. Vodi pripisujejo zdravilno moč, saj je bogata z železom in ogljikovim dioksidom. Voda je pitna, le nekoliko posebnega okusa. Na stojalih ob izviru so pritrjene različne lesene zajemalke za pokušino.

Na izvir naletimo 50 m pod Solčavsko panoramsko cesto, blizu kmetije Klemenšek. Skriva se v eni od grap, ki jih prekinjajo strme stene Solčavskih peči. Izvir je lepo urejen, okolico pa prekriva rdečkasto rjava usedlina.

Mnenje Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod v Mariboru z dne 11. 12. 1981 je: »Voda iz vrelca pod Olševo je povsem specifična železova mineralna voda, tipa kalcij-magnezij-hidrogenkarbonat, ki je v Sloveniji še nismo zasledili«.