stoletna povezanost ljudi z naravo
Krajinski park je območje, kjer se človek in narava prepletata že stoletja. Ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Krajinski park spada v peto kategorijo mednarodno veljavne IUCN klasifikacije. Zajema območje, zavarovano predvsem za ohranjanje izjemnih naravnih pojavov, za ohranjanje krajine ter za rekreacijo.
Naravna in kulturna vrednost
Krajinski park Robanov kot je alpska ledeniško preoblikovana dolina, dolga 5 km in široka do 400 m. Razteza se od krnice pod Ojstrico do izliva potoka Bela v Savinjo. Dno doline je zapolnjeno z grušči, prodi in morenami, pobočja pa se strmo dvigajo do vrhov Strelovca, Krofičke, Ojstrice, Moličke planine, Velikega vrha, Poljskih devic in Križevnika. Prostrani gozdovi, ostri gorski vrhovi, hudourniški potoki, pestrost rastlinstva in živalstva ter skladna krajinska podoba dajejo Robanovemu kotu izjemno naravno in kulturno vrednost.
Velik del krajinskega parka je pomemben za ohranitev evropskih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, zato je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.
Domačije Robanovega kota
Domačije, ki že stoletja sobivajo z naravo so se prilagodile vsaka na svoj način, kar je vidno že na prvi pogled. Pozorni obiskovalci na kmetijah najdejo številne zanimive in zgovorne podrobnosti.
Domačija Bevšek priča o življenju v preteklosti z zanimivim gospodarskim poslopjem s freskami, zgovorni so tudi kužno znamenje, stara žaga in kovačija.
Na turistični kmetiji Bevšek Ošep razvajajo goste z mirnim preživljanjem prostega časa in dobro domačo hrano.
Na turistični kmetiji Pečovnik – Ošep imajo za obiskovalce urejene apartmaje, postrežejo ap tudi z dobrim domačim zajtrkom.
Turistična kmetija Govc- Vršnik je znana po odlični hrani in čudovitem okolju. Bivanje se tu zdi vedno prekratko.
Na prakmetiji Roban se dandanes ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom. Robanova kmetija je že od nekdaj poznana po čebelarjenju, lovu in planinski paši. Še vedno ohranjajo tradicijo tako pri delu na planšariji, kot tudi pri igranju na citre. Planšarija je poleti priljubljen cilj pohodnikov, tu se okrepčajo tudi planinci, ki nadaljujejo pot na Korošico, Ojstrico ali druge vrhove Savinjskih Alp.
Cesta se od Robana dvigne nad dolino še do treh kmetij: Vršnik, Havdej in Knez. Kmetje se tu ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom. Na planinskih pašnikih lahko srečamo trope ovac znane in cenjene Solčavsko – Jezerske pasme. Volneni in polsteni (filcani) izdelki pa postajajo vedno bolj čislani tudi med obiskovalci.
