Predstavitev monografij RAZGLEDI TREH DOLIN in POGLEDI OD BLIZU

Vabimo na predstavitev monografij Razgledi treh dolin (Bajič, Svetel, Zavratnik, ur., Založba UL, 2021) in Pogledi od blizu (Zavratnik, Svetel, Bajič, ur., Založba UL, 2022), ki sta nastali v okviru prvega in drugega Etnološkega tabora treh dolin v letih 2020 in 2021 v ponedeljek 06. februarja 2023 ob 17.00 uri v CENTRU RINKA

Zbornika bodo predstavili avtorice in avtorji prispevkov ter uredniki in obeh zbornikov asist. Ana Svetel, asist. Veronika Zavratnik ter doc. dr. Blaž Bajič
V letu 2020 je na Solčavskem potekal prvi Etnološki tabor treh dolin, ki so ga ob pomoči Občine Solčava ter podpori lokalne skupnosti organizirali sodelavke in sodelavci Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tabor je bil nadvse uspešen zato je naslednje leto dobil svoje nadaljevanje oz. reprizo. Etnološki tabor je odlična priložnost za študentke in študente, da svoje raziskovalne potenciale usmerijo v vprašanja, ki so pomembna za lokalne skupnosti, obenem pa razvijajo lastna zanimanja, kar se odraža tudi v prispevkih objavljenih v obeh monografijah.
Prispevki osvetljujejo probleme, jih avtorji in avtorice kontekstualizirajo ali umestijo v primerjave, dognanja pa podprejo s pričevanji in razmišljanji sogovornic in sogovornikov. Toda tisto, kar zaznamuje in odlikuje oba zbornika, je vključevanje prebivalk in prebivalcev “treh dolin” ne zgolj kot “informatorjev,” temveč kot avtoric in avtorjev samostojnih prispevkov, ki ob besedilih študentk in študentov ter mentoric in mentorjev dopolnjujejo in bogatijo naše razumevanje življenja na Solčavskem.

Po dragoceni opazki študentov in študentk, da so se na prvem Etnološkem taboru treh dolin pogovarjali predvsem s starejšimi oziroma z nosilci znanja in vedenja o kraju, manj pa z denimo mladimi, so se organizatorji odločili, da bo prav ta, v klasičnih etnoloških raziskavah pogosto prezrta (v zadnjih letih pa vse bolj prepoznana) skupina v ospredju drugega tabora. Kdo so mladi na Solčavskem? Kje so in kako živijo? Kako vidijo svoj kraj, kako se povezujejo z drugimi generacijami? Kako razmišljajo o dediščini? Kako se starejši prebivalci in prebivalke spominjajo lastne mladosti? Kakšno vlogo pri konstrukcijah izkušenj in identitet mladih igrajo subkulture, glasba, društva? Kje se začne in kje konča mladost? Pri tem jih seveda niso zanimale jasno definirane demografske kategorije, temveč mnoštvo lokalnih perspektiv. Ali se mladi prevzemnik kmetije percipira kot mlad človek? Ali se otroštvo prevesi v mladost, ko se vsakodnevna vožnja v Luče podaljša v pot v Celje ali spremeni v selitev v dijaški dom v Ljubljano ali Maribor? Kako si mladi zamišljajo svojo prihodnost na Solčavskem?